Kaj posaditi po jagodah?
Kolobarjenje je nujen ukrep v rastlinjaku. Večine rastlin naslednje leto ne sadimo na isto mesto. Če vam je bilo to področje res všeč zelje, nato počakajte 3-4 leta. To pravilo ne velja za paradižnik, krompir in fižol. Ti pridelki lahko dobro obrodijo na istem mestu. Jagode dobro obrodijo tri do štiri leta, nato pa se njihov pridelek zmanjša in jih je treba presaditi na drugo mesto. Zato morate biti zelo pozorni na kolobarjenje, če želite dobiti dobro letino aromatičnih in sočnih jagod. Vedeti morate, katere rastline so lahko predhodniki grmov družine Rosaceae in katere pridelke je priporočljivo saditi po jagodah.
Vsebina:
- Zakaj je potrebno kolobarjenje?
- Kaj naj posadim po jagodah?
- Obdelava tal po kopanju jagod
- Katerih pridelkov ne smemo saditi po jagodah?
- Predhodniki jagod
Zakaj je potrebno kolobarjenje?
Pomen kolobarjenja je v racionalni rabi zemlje in obnavljanju naravnih zalog v tleh. Različni pridelki porabijo različno sestavo hranil iz rodovitne plasti. Jagode so zahtevne glede organske snovi ter rahle in pognojene zemlje.
Tla morajo imeti zadostno količino dušika, kalija in elementov v sledovih.
Vsaka vrsta rastlin ima svoje zahteve glede ohlapnosti orne plasti, gostote, strukture in strukture. Prav tako se kot razlog za nujno kolobarjenje šteje neenak odnos kulturnih rastlin do plevelov in bolezni ter škodljivci. Če imajo jagode svoje škodljivce, potem ima korenje popolnoma drugačne.
Kaj naj posadim po jagodah?
Jagode imajo globok koreninski sistem, zato je v skladu s splošnimi načeli kolobarjenja bolje saditi rastline s plitkim koreninskim sistemom. Upoštevati je treba tudi dejstvo, da če rastlino prizadenejo kakršne koli bolezni, je treba po njej posaditi pridelke, odporne na te bolezni.
Druga pomembna točka je, da je za dopolnitev hranilnih snovi v tleh priporočljivo saditi pridelke s plodovi na vejah, na primer stročnice ali kumare, po korenovkah.
Zato se vrtnarji pri odločanju, kaj posaditi po jagodah, običajno odločijo za korenovke ali stročnice. Na primer, ko izkopljejo grmičevje jagod, izkopljejo zemljo in naslednje leto spomladi posadijo kumare, buče ali bučke, čez drugo leto - čebula ali redkev z repo. Omeniti velja, da stročnice obogatijo tla z dušikom, zato lahko po grahu, leči, fižolu, česnu in čebuli posadite vse pridelke, na primer zelje, ki je zahtevno glede vsebnosti dušika v tleh.
Obdelava tal po kopanju jagod
Ko izkopljete stare grme jagod, jih obvezno zažgite, da uničite škodljivce in bolezni, ki jih rastlina trpi, ter preprečite širjenje okužbe na druge pridelke.
Pomembno je tudi, da temeljito odstranite ves plevel. Ker je koreninski sistem jagod precej močan, med rastjo rastline in obdobjem plodov ni mogoče popolnoma odstraniti plevela, kot sta preslica in pšenična trava. Zato je treba po izkopavanju grmov ta plevel skrbno odstraniti. V ta namen izkopljemo zemljo dve globini, dodamo napol pregnili gnoj in humus.
Katerih pridelkov ne smemo saditi po jagodah?
Na običajnih vrtovih ni veliko pridelkov iz družine Rosaceae, kamor sodijo jagode. Sem spadajo maline, glog, rowan, cloudberry, šipek. Zato obstaja vrsta poljščin, ki jih ni mogoče saditi po jagodah. Sem sodijo maline, prav tako iz družine rožnic. Zaradi tega imajo rastline veliko pogostih škodljivcev, bolezni in virusov. Enako zahtevni so do tal, ki morajo biti rodovitna in bogata z organsko snovjo.
Predhodniki jagod
Pri sajenju jagod vrtnarji iščejo prostor za sajenje grmov dišečega jagodičja. Pred jagodami lahko rastejo peteršilj, špinača, redkvice, redkvice, repa, koper, grah, fižol, bob, korenje, repa, koruza in celo čebulnice, kot so tulipani, narcise in hijacinte. Agronomi svetujejo, da če vam je všeč prostor za jagode, ga posadite tam ne prej kot v šestih letih.
Rodne jagode je najbolje gojiti po črni prahi ali sajenju žit. Izboljšanje tal s posebnimi rastlinami - zelenim gnojem.
Najbolj znane rastline zelenega gnoja:
- gorčica
- posilstvo
- oljna redkev
- Vika
- grah
- volčji bob
- detelja
- facelija
- lucerna
- ajda
- oves
- ječmen
- rž
Te rastline veljajo za organsko gnojilo, ker ko zrastejo, ostanejo v zemlji po kopanju. Ni potrebno gojiti jagode po predstavnikih družine nightshade - paradižnik ali krompir.
Po sajenju jagod poskrbimo za njihovo naravno zaščito. V medvrstne prostore v bližini posadite rastline, ki vas bodo varovale pred boleznimi in škodljivci. Takšna pomočnika sta lahko peteršilj in česen. Peteršilj bo jagode zaščitil pred boleznimi, peteršilj pa od dišečih jagod odganja polže.
Komentarji
Dolgo sem bral vaš članek.Odgovorili ste na vsako drugo vprašanje, le na tisto, ki je bilo zastavljeno, in sicer: Kaj posaditi po jagodah, ne?
stročnice in korenovke.
besedilo to izrecno pove.
Glede na svoje izkušnje lahko dodam. Na parceli po sajenju jagod bodo dobro rasle korenovke, kot sta korenje in pesa, melone pa nekako niso tako dobre. Očitno je to posledica pomanjkanja dušika, ki ga jagode porabijo veliko.
Osebno mi na vrtu po jagodah že drugo leto raste krompir. Poleg tega dobro raste in žetev je spodobna. In ne bom rekel, da so tla po jagodah močno oslabela, to je povsem normalno.
To je zame pereče vprašanje - tik pred tem, da izkopljemo jagode in posadimo kaj drugega. Edino, česar še ne vemo, je. Jagode stojijo na enem mestu že pet let, zadnje leto pa pridelka tako rekoč ni bilo. Jagod je bilo malo in bile so majhne. Povejte mi, ali je poleg gnoja in humusa vredno gnojiti zemljo s čim drugim?
Če bi le prej vedel o posebnostih sajenja rastlin, kjer so posajene jagode, ne bi toliko trpel. In tako sem moral sam ugotoviti s poskusi in napakami. Toda takoj po izkopavanju jagod sem na njihovo mesto posadil korenovke (kumare in bučke) in sprva iz nekega razloga sploh ni bilo pridelka. Mogoče je imel to tudi kdo drug?
Oprostite, ne strinjam se z vami "To pravilo ne velja za paradižnik, krompir in fižol. Ti pridelki lahko dobro obrodijo na istem mestu." Znanstvena literatura o agronomiji kaže, da predstavniki nočnih senčnikov: paradižnik, paprika, jajčevci ne prenašajo ponavljajočega se gojenja in so nezadovoljivi predhodniki drug drugega. Tudi stročnice.